Zapisana zgodovina vsake vojne običajno vključuje poročilo o prvih strelih in pričah. Vsaka različica dogodkov ponuja vpogled v sam začetek vojne in v naravo dobe, v kateri so ljudje živeli.
Zgodovinarji, ki razpravljajo o prvih strelih v ameriški državljanski vojni leta 1861, običajno opisujejo puške, topove in jadrnice okoli utrdbe v bližini Charlestona v Južni Karolini.
Dogodki so se stopnjevali proti začetku 1. svetovne vojne leta 1914, ko so teroristi pri belem dnevu na mestnih ulicah Sarajeva uporabili granate in pištolo za atentat na nadvojvodo habsburškega imperija.
Šele 25 let pozneje na nürnberških procesih je bilo mogoče popolnoma razumeti, kaj se je takrat zgodilo v bližini poljske meje. Leta 1939 so esesovske čete, oblečene v poljske uniforme, izvedle napad na nemško radijsko postajo. Adolf Hitler je te napade navajal, kot opravičilo za bliskovito vojno s tanki, letali in četami, ki so preplavila poljska mesta in civiliste.
Vsak od teh dogodkov priča tudi o tehnologiji tistega časa – tehnologiji, ki bo igrala vlogo v posledični vojni, in o življenju ljudi, ki so doživeli njeno uporabo.
Vojna v Ukrajini sledi istemu vzorcu. Ruska vojska je s četami, tanki, letali in manevrirnimi izstrelki 24. februarja 2022 prestopila ukrajinsko mejo. A prvi napadi so se pravzaprav odvili že ure prej, ko se je na koledarju še pisal 23. februar. Ti napadi so vključevali kibernetsko orožje, imenovano »Foxblade«, ki je napadlo računalnike v Ukrajini. Kot odraz tehnologije našega časa, so se ene izmed prvih prič napada nahajale pol sveta stran, na delovnem mestu v Združenih državah v mestu Redmond v Washingtonu.
Prav tako pa to kaže pomen pogleda z razdalje in ocene stanja tistih prvih nekaj mesecev vojne v Ukrajini, ki je državo opustošila v smislu uničenja in izgubljenih življenj, vključno z nedolžnimi civilisti. Čeprav ne zna nihče napovedati, kako dolgo bo ta vojna trajala, pa je že postalo očitno, da le-ta odraža trend, ki smo mu bili priča v drugih večjih sporih v zadnjih dveh stoletjih. Države se vojskujejo z uporabo najnovejše tehnologije, same vojne pa nato še spodbujajo tehnološke spremembe. Zato je pomembno stalno ocenjevati vpliv vojne na razvoj in uporabo tehnologije.
Ruska invazija se deloma zanaša na kibernetsko strategijo, ki vključuje vsaj tri izrazita in do neke mere usklajena prizadevanja – uničevalne kibernetske napade znotraj Ukrajine, prodor v omrežja in vohunjenje izven Ukrajine ter postopke kibernetskega vpliva, usmerjene v ljudi po svetu. To poročilo vsebuje novosti in analizo posameznega področja ter usklajenost med njimi. Ponuja tudi zamisli o tem, kako se boriti proti tem grožnjam v tej vojni in onkraj nje, ter nove priložnosti za boljše sodelovanje med vlado in zasebnim sektorjem.
Kibernetski vidiki trenutne vojne segajo veliko dlje od Ukrajine in odražajo edinstveno naravo kibernetskega prostora. Kadar države v boj pošljejo kodo, se njihova orožja premikajo s svetlobno hitrostjo. Globalne poti interneta pomenijo, da lahko kibernetske dejavnosti izbrišejo veliko večino dolgoletne zaščite, ki so jo zagotavljale meje, zidovi in oceani. Pa tudi internet sam, v nasprotju s kopnim, morjem in zrakom, je človeška stvaritev, ki temelji na kombinaciji lastništva, delovanja ter zaščite javnega in zasebnega sektorja.
Za to pa je potrebna nova oblika kolektivne obrambe. S to vojno Rusija, kibernetska velesila, ni postala samo nasprotnica zavezništva držav. Kibernetska obramba Ukrajine se pomembno zanaša na koalicijo držav, podjetij in nevladnih organizacij.
Svet lahko zdaj začne ocenjevati zgodnje in relativne prednosti ter pomanjkljivosti kibernetskih postopkov napada in obrambe. Kje so skupne obrambe uspešne pri preprečevanju napadov in kje jim to ne uspeva? Kakšne vrste tehnoloških inovacij se odvijajo? In kar je ključno, kateri koraki so potrebni za učinkovito obrambo pred kibernetskimi napadi v prihodnosti? Med drugim pa je pomembno, da te ocene temeljijo na točnih podatkih in brez zavajanja v neutemeljen občutek umirjenosti, ki ga daje zunanja dojemanje, da kibernetska vojna v Ukrajini ni bila tako uničujoča, kot so se nekateri bali.