Kaj je zaščita podatkov?

Rešitev shrambe mora zagotavljati zaščito podatkov in hkrati omogočati obnovitev izbrisanih ali spremenjenih podatkov. Več ravni redundance na primer zagotavlja lažjo zaščito podatkov pred izpadi storitev, težavami s strojno opremo in naravnimi katastrofami. S shranjevanjem različic ohranite prejšnja stanja podatkov, ko postopek prepisovanja ustvari novo različico. Konfigurirajte zaklepanje (na primer »samo za branje« ali »ni mogoče izbrisati«) računov za shrambo, da jih zaščitite pred naključnim ali zlonamernim brisanjem.

S požarnim zidom zagotovite, da lahko do podatkov organizacije dostopajo le pooblaščeni uporabniki. Požarni zid deluje tako, da spremlja in filtrira omrežni promet v skladu z varnostnimi pravili ter blokira grožnje, kot so virusi in izsiljevalska programska oprema. Nastavitve požarnega zidu običajno vključujejo možnosti za ustvarjanje vhodnih in izhodnih pravil, določanje varnostnih pravil za povezave, pregledovanje dnevnikov spremljanja in prejemanje obvestil, ko požarni zid blokira določen element.

Odkrivanje podatkov je postopek iskanja naborov podatkov, ki so na voljo v organizaciji v podatkovnih središčih, prenosnih in namiznih računalnikih, različnih prenosnih napravah in v platformah v oblaku. Naslednji korak je kategorizacija podatkov (na primer označevanje podatkov kot omejenih, zasebnih ali javnih) in preverjanje njihove skladnosti s predpisi.

Kontrolniki za preverjanje pristnosti in pooblastilo preverjajo poverilnice uporabnikov ter potrjujejo, da so pravice za dostop ustrezno dodeljene in uporabljene. Nadzor dostopa na osnovi vlog je en primer zagotavljanja dostopa samo osebam, ki ga potrebujejo za izvajanje svojih opravil. Uporabljate ga lahko skupaj z upravljanjem identitet in dostopa, da nadzirate elemente, do katerih lahko dostopajo oziroma ne morajo dostopati zaposleni, s čimer zagotovite večjo varnost virov organizacije, kot so aplikacije, datoteke in podatki.

Varnostno kopiranje sodi v kategorijo upravljanja podatkov. Varnostno kopiranje lahko izvajate tako pogosto, kot želite (na primer popolne varnostne kopije vsako noč in prirastne varnostne kopije tekom dneva). Zagotavlja hitro obnovitev izgubljenih ali poškodovanih podatkov za namene skrajšanja časa izpada. Običajna strategija varnostnega kopiranja vključuje shranjevanje več kopij podatkov in hranjenje popolne arhivske kopije izvirnika v ločenem strežniku ter druge kopije na lokaciji zunaj delovnega mesta. Strategija varnostnega kopiranja je usklajena z načrtom za vnovično vzpostavitev po katastrofi.

S šifriranjem zagotovite varnost, zaupnost in celovitost podatkov. Uporabljate ga pri neaktivnih in aktivnih podatkih, da preprečite ogled vsebine datoteke nepooblaščenim uporabnikom, tudi če pridobijo dostop do njene lokacije. Navadno besedilo je preoblikovano v neberljivo šifrirano besedilo (podatki so pretvorjeni v kodo), ki za branje ali obdelavo zahteva ključ za dešifriranje.

Vnovična vzpostavitev po katastrofi je element varnosti informacij (InfoSec), ki je osredotočen na to, kako organizacije uporabljajo varnostne kopije za obnovitev podatkov in vnovično vzpostavitev normalnih pogojev delovanja po katastrofi (na primer po naravni katastrofi, obsežni okvari opreme ali kibernetskem napadu). To je proaktivni pristop, s katerim lahko organizacija zmanjša vpliv nepredvidljivih dogodkov in se hitreje odzove na načrtovane ali nenačrtovane prekinitve.

Posnetek je pogled datotečnega sistema v določenem trenutku; ohrani ta pogled in sledi morebitnim spremembam, izvedenim po tem določenem trenutku. Ta rešitev za zaščito podatkov se nanaša na polja pomnilnikov, ki namesto strežnikov uporabljajo zbirko pogonov. Polja običajno ustvarijo katalog, ki kaže na lokacijo podatkov. Posnetek kopira polje in nastavi podatke samo za branje. V katalogu so ustvarjeni novi vnosi, medtem ko so stari katalogi ohranjeni. Posnetki vključujejo tudi sistemske konfiguracije za obnovitev strežnikov.

Izbris je brisanje shranjenih podatkov, ki jih organizacija ne potrebuje več. Ta postopek je znan tudi kot čiščenje ali brisanje podatkov in je pogosto zakonska zahteva. V skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov ima posameznik pravico, da zahteva izbris svojih osebnih podatkov. Ta pravica do izbrisa je imenovana tudi »pravica do pozabe«.